Postni čas: kaj je postni čas in kaj pomeni, opredelitev in molitve?

• Kako doživeti veliko noč

"Vsako leto se Cerkev v štiridesetih dneh velikega posta združi z Jezusovo skrivnostjo v puščavi." Katekizem katoliške Cerkve, 540.

Kaj je postni čas?

Pomen postnega časa izhaja iz latinske besede "quadragesima", štiridesetdnevno liturgično obdobje, namenjeno pripravi na veliko noč. Štirideset dni kot aluzijo na 40 let, ki jih je izraelsko ljudstvo preživelo v puščavi z Mojzesom in 40 dni Jezus je pred začetkom svojega javnega življenja preživel v puščavi.

To je čas priprave in pretvorbe da se skupaj s celotno katoliško Cerkvijo udeležimo vrhunca naše liturgije, ki jo bomo z velikim navdušenjem začeli v sredo.

V katekizmu Cerkev predlaga, da bi sledili Kristusov zgled v njegovem umiku v puščavo, v pripravi na velikonočne slovesnosti. To je še posebej primeren čas za duhovne vaje. liturgije penitentials, the romanja kot znak kesanja, prostovoljni odvzemi, kot je npr. postenje in miloščinain krščansko posredovanje blaga s pomočjo dobrodelna in misijonarska dela.

To prizadevanje za spreobrnjenje je gibanje skesanega srca, ki ga milost pritegne in premakne k se odzovemo na usmiljeno ljubezen Boga, ki nas je prvi vzljubil..

Kdaj se začne postni čas?

Odlaganje pepela na čelu vernikov, Pepelnična sreda, je začetek tega potovanja. Predstavlja vabilo k spreobrnjenju in pokori. To je povabilo, da postni čas preživimo kot bolj zavestno in intenzivno potopitev v Jezusovo pashalno skrivnost, v njegovo smrt in vstajenje, z udeležbo pri evharistiji in z življenjem dobrodelnosti.

Čas Postni čas se konča na veliki četrtekpred mašo in coena Domini (Gospodova večerja), s katero se začne Velikonočni triduum, veliki petek in slovesna sobota.

V teh dneh se zazremo vase in usvojimo Gospodovo skrivnost biti . v skušnjavi v puščavi Satan in njegov odhod v Jeruzalem za njegovo Strast, smrt, Vstajenje in vnebovzetje v nebesa.

Spomnimo se, da se moramo spreobrniti in verovati v evangelij ter da smo prah, grešni ljudje, bitja in ne Bog.

Kako živeti postni čas?

Postni čas lahko doživimo skozi zakramenta spovedi, molitve in pozitivne naravnanosti.

Katoličani se pripravljamo na ključni dogodki v Velikonočni skozi stebre molitev, post in miloščina. Vodijo nas pri našem vsakodnevnem razmišljanju o lastnem življenju, medtem ko si prizadevamo poglobiti svoj odnos z Bogom in drug z drugim.ne glede na to, kje na svetu živi vaš sosed. Postni čas je čas osebne in duhovne rasti, čas za pogled navzven in navznoter. To je čas usmiljenja.

Kesanje in izpoved

Postni čas je čas pokore. je pravi čas za spoved. To ni obvezno, niti ni nobenega cerkvenega naročila, vendar se zelo dobro ujema z besedami evangelija, ki jih duhovnik ponavlja na pepelnično sredo.Ne pozabite, da ste prah in da se v prah vrnete." o "Spreobrnite se in verjemite v evangelij".

V teh svetih besedah je skupen element: pretvorba. In ta je mogoč le s kesanjem in spremembo življenja.. Zato je spoved v postnem času praktičen način za prosimo Boga za odpuščanje naših grehov in začnemo znova.. Idealen način za začetek te vaje introspekcije je s pomočjo izpraševanje vesti.

Pokora

Penitence, latinski prevod grške besede ".metanoia". ki v Svetem pismu pomeni spreobrnjenje grešnika. Določi celoten niz notranjih in zunanjih dejanj, katerih namen je popraviti storjeni greh.in posledično stanje za grešnika. V dobesednem pomenu sprememba življenja pomeni, da se grešnik vrne k Bogu, potem ko se je od njega oddaljil, ali da se nevernik vrne k veri.

Pretvorba

Postati je sprava z BogomOdvrniti se od zla, vzpostaviti prijateljstvo s Stvarnikom. Ko smo enkrat v milosti, se moramo po spovedi in vseh njenih posledicah odločiti, da bomo od znotraj spremenili vse, kar je Bogu neugodno.

Da bi uresničili željo po spreobrnjenju, lahko storimo naslednje dela za pretvorbokot na primer: Udeležba pri zakramentihpremagovanje delitev, odpuščanje in rast v bratskem duhu; prakticiranje Dela usmiljenja.

Post in abstinenca

Cerkev vabi svoje vernike, da upoštevanje zapovedi o postu in vzdržnosti mesa, kompendij katekizma 432.

Spletna stran postenje sestavljen iz enega obroka na dan, čeprav je mogoče zjutraj in zvečer jesti nekoliko manj kot običajno. Razen v primeru bolezni. Vsi odrasli so vabljeni, da se postijo do devetinpetdesetega leta starosti. Na pepelnično sredo in veliki petek.

Imenuje se abstinenca da se ob petkih v postnem času vzdržijo mesa. Abstinenca se lahko začne pri štirinajstih letih.

Paziti je treba, da post ali vzdržnost ne bi živeli kot minimum, ampak kot konkreten način, s katerim nam naša sveta mati Cerkev pomaga rasti v resničnem duhu pokore in veselja.

Sporočilo svetega očeta za postni čas 2023

"Dragi bratje in sestre:

Evangeliji po Mateju, Marku in Luku so si v pripovedovanju o Jezusovi spremenitvi enotni. V tem dogodku vidimo odgovor, ki ga je Gospod dal svojim učencem, ko so izrazili svoje nerazumevanje glede njega. Malo pred tem je namreč prišlo do pravega soočenja med Mojstrom in Simonom Petrom, ki je po izpovedi vere v Jezusa kot Kristusa, Božjega Sina, zavrnil njegovo oznanilo o pasijonu in križu. Jezus ga je odločno okaral: "Pojdi za menoj, satan! Ti si mi v spotiko, kajti tvoje misli niso Božje misli, ampak misli ljudi" (Mt 22,19).Mt 16,23). In "po šestih dneh je Jezus vzel Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza ter jih sam popeljal na visoko goro" (Mt 17,1).

Evangelij o spremenjenju se vsako leto oznanja na drugo postno nedeljo. V tem liturgičnem obdobju nas Gospod dejansko vzame k sebi in nas popelje na ločen kraj. Četudi nas vsakodnevne obveznosti silijo, da ostanemo tam, kjer smo običajno, in živimo pogosto ponavljajoč se in včasih dolgočasen vsakdan, v V postnem času smo povabljeni, da se skupaj z Jezusom "povzpnemo na visoko goro" in s svetim Božjim ljudstvom doživimo posebno izkušnjo askeza.

Postna askeza je zaveza, ki jo vedno spodbuja milost, da premagamo pomanjkanje vere in odpor, da bi sledili Jezusu na križevem potu. To je bilo točno to, kar so Peter in drugi učenci potrebovali. Da bi poglobili svoje poznavanje Učitelja, v celoti razumeli in sprejeli skrivnost božjega odrešenja, ki se uresničuje v popolni podaritvi samega sebe iz ljubezni, se moramo pustiti voditi Njemu na zapuščen in vzvišen kraj ter se oddaljiti od povprečnosti in nečimrnosti. Treba se je odpraviti na pot, na vzpon, ki zahteva napor, žrtvovanje in zbranost, podobno kot gorski pohod. Te zahteve so pomembne tudi za sinodalno potovanje, ki smo se mu kot Cerkev zavezali. Dobro nam bo, če bomo razmislili o tej povezavi med postno askezo in sinodalno izkušnjo.

Postni čas, hoja s tistimi, ki nam jih je Gospod postavil ob bok

V "umiku" na gori Tabor je Jezus s seboj vzel tri učence, ki so bili izbrani, da bi bili priče edinstvenega dogodka. Želel je, da ta izkušnja milosti ne bi bila osamljena, ampak skupna, kot je navsezadnje celotno naše življenje v veri. Za Jezusom moramo hoditi skupaj. In skupaj, kot romarska Cerkev v času, živimo liturgično leto in v njem post, hodimo s tistimi, ki nam jih je Gospod postavil ob bok kot sopotnike. Po vzoru vzpona Jezusa in njegovih učencev na goro Tabor lahko trdimo, da je naše postno potovanje "sinodalno", saj skupaj hodimo po isti poti kot učenci enega samega Učitelja. Dejansko vemo, da je On sam Pot Tako Cerkev tako na liturgičnem potovanju kot na sinodi ne počne nič drugega kot to, da se vedno bolj polno in globoko vključuje v skrivnost Kristusa Odrešenika.

In prišli smo do vrhunca. Evangelij pravi, da se je Jezus "spremenil pred njimi: njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot svetloba" (Mt 17,2). Tu je "vrh", cilj potovanja. Na koncu vzpona, ko so bili trije učenci z Jezusom na vrhu gore, jim je bila dana milost, da so ga videli v njegovi slavi, ki je sijala z nadnaravno svetlobo. Luč, ki ni prihajala od zunaj, ampak je izžarevala iz njega samega. Božanska lepota tega videnja je bila neprimerljivo večja od vseh naporov, ki bi jih učenci lahko vložili v vzpon na Tabor. Kot pri vsakem zahtevnem gorskem pohodu je treba med vzpenjanjem imeti oči uprte v pot, vendar je čudovita panorama, ki se razkrije na koncu, osupljiva in vredna pozornosti. Tudi sinodalni proces se pogosto zdi naporna pot, kar nas lahko včasih odvrne. Toda to, kar nas čaka na koncu, je nedvomno nekaj čudovitega in presenetljivega, kar nam bo pomagalo bolje razumeti Božjo voljo in naše poslanstvo v službi njegovega kraljestva.

Izkušnja učencev na gori Tabor je bila še bogatejša, ko sta se poleg spremenjenega Jezusa prikazala Mojzes in Elija, ki poosebljata postavo in preroke (prim. Mt 17,3). Kristusova novost je izpolnitev Stare zaveze in obljub; je neločljivo povezana z zgodovino Boga z njegovim ljudstvom in razkriva njen globok pomen. Podobno je tudi sinodalno potovanje ukoreninjeno v izročilu Cerkve in hkrati odprto za novost. Izročilo je vir navdiha za iskanje novih poti, pri čemer se je treba izogibati nasprotnim skušnjavam negibnosti in improviziranega eksperimentiranja.

Osebna preobrazba in preobrazba celotne Cerkve

Cilj asketskega postnega potovanja, tako kot sinodalnega potovanja, je osebna in cerkvena preobrazba. Preobrazba, ki v obeh primerih najde svoj zgled v Jezusu in se uresniči z milostjo njegove velikonočne skrivnosti. Da bi se ta preobrazba letos uresničila v nas, bi rad predlagal dve "poti", po katerih bi se lahko povzpeli skupaj z Jezusom in z njim dosegli cilj.

Prvi se nanaša na ukaz, ki ga je Bog Oče naslovil na učence na Taboru, ko so gledali spremenjenega Jezusa. Glas, ki so ga slišali iz oblaka, je rekel: "Poslušajte ga" (Mt 17,5). Prvi znak je torej zelo jasen: poslušajte Jezusa. Postni čas je čas milosti, če poslušamo tistega, ki nam govori. In kako nam govori? Najprej v Božji besedi, ki nam jo Cerkev ponuja v liturgiji. Ne pustimo, da bi bila gluha. Če se ne moremo vedno udeležiti maše, premišljujmo o dnevnih svetopisemskih branjih, tudi s pomočjo interneta. Poleg tega, da nam Gospod govori v Svetem pismu, nam govori tudi po naših bratih in sestrah, zlasti v obrazih in zgodbah tistih, ki potrebujejo pomoč. Rad pa bi dodal še en vidik, ki je v sinodalnem procesu zelo pomemben: poslušanje Kristusa vključuje tudi poslušanje naših bratov in sester v Cerkvi; to medsebojno poslušanje, ki je v nekaterih fazah glavni cilj in ki je v vsakem primeru vedno nujno potrebno v metodi in slogu sinodalne Cerkve.

Ob zvoku Očetovega glasu so "učenci padli na tla in bili polni strahu. Jezus je prišel k njim in se jih dotaknil ter jim rekel: 'Vstanite, ne bojte se'. Ko so dvignili oči, niso videli nikogar drugega kot samo Jezusa" (Mt 17,6-8). To je drugo navodilo za ta postni čas: da se ne bi zatekali v religioznost, ki jo sestavljajo izredni dogodki, sugestivna doživetja, ker se bojijo soočiti z resničnostjo, z njenimi vsakodnevnimi boji, težavami in protislovji. Luč, ki jo Jezus pokaže učencem, je predokus velikonočne slave, mi pa moramo iti proti njej in slediti "njemu samemu". Postni čas je usmerjen k veliki noči. "Umik" ni sam sebi namen, ampak nas pripravlja, da bi v veri, upanju in ljubezni živeli pasijon in križ, da bi dosegli vstajenje. Prav tako nas sinodalno potovanje ne sme ukalupiti v iluzijo, da smo prispeli, ko nam Bog podeli milost nekaterih močnih izkušenj občestva. Tudi tam nam Gospod ponavlja: "Vstani, ne boj se". Spustimo se na ravnino in naj nas milost, ki smo jo doživeli, podpira, da bomo obrtniki sinodalnosti v običajnem življenju naših skupnosti.

Dragi bratje in sestre, ki Svetega Duha, naj nas spodbuja v tem postnem času v našem vzpenjanju z Jezusom, da bi izkusili njegov božanski sij in da bi okrepljeni v veri skupaj z njim šli naprej po poti, ki je slava njegovega ljudstva in luč narodov." Papež Frančišek, 2023.

Molitve za postni čas

Molitev z odprtim srcem je najboljša priprava na veliko noč. Lahko beremo in razmišljamo o evangeliju, lahko molimo Via Crusis. Lahko se obrnemo na Katekizem katoliške Cerkve in spremljamo liturgična praznovanja z Rimskim misalom. Pomembno je, da se srečamo z brezpogojno ljubeznijo, ki je Kristus.

Gospod Jezus, s svojim križem in

Vstajenje, ki si nas naredil

brezplačno. V tem postnem času,

vodi nas po svojem Svetem Duhu, da

bolj zvesto živeti v svobodi

Krščanski. Z molitvijo,

povečanje dobrodelnosti in

discipline tega časa

Sveti, pripelji nas bliže k sebi.

Očistite moje namere

srce, tako da vse moje

Postne prakse so

tvojo hvalo in slavo. Dovolite, da

z našimi besedami in dejanji,

lahko smo zvesti glasniki

evangelijskega sporočila za

svet, ki potrebuje

upanje na tvoje usmiljenje.

Amen.