Osamljenost na božični večer
Na božični večer leta 1986 je Andreas Widmer kot švicarski gardist prvič služil v službi papeža Janeza Pavla II., svojega nadrejenega.
Do prvega srečanja med njima je prišlo, ko je sveti Janez Pavel II. odhajal skozi vrata svojega papeškega stanovanja in bil na poti k polnočni maši. Kdo bi si mislil, da bo Karol Wojtyla na mladega Widmerja v tistem prvem trenutku naredil neizbrisen vtis!
Zaradi papeževe velike sposobnosti, da je bil v tem, kar je počel, se je zavedal osebnih okoliščin, v katerih se je znašel mladi švicarski gvardijan novinec. Okoliščine, ki so ga vznemirjale, dokler ni sveti Janez Pavel II. začel pogovora.
Widmer je bil mlad, hrepenel je po svoji družini na vrhuncu Božič in sem se počutila nekoliko depresivno in nesamozavestno. O tem se ni pogovarjal z nikomer.
Janez Pavel II. je pristopil k njemu in mu dejal: "Jasno je, da je to vaš prvi božič zunaj doma! Zelo cenim vašo žrtev za Cerkev. Nocoj bom pri maši molil za vas." Nihče od njegovih sodelavcev in prijateljev tisti večer ni opazil njegove tesnobe.
Voditelj 1,2 milijarde katoličanov ga je moral opaziti in mu dati lekcijo o vodenju tistega, ki je pripravljen služiti.
Spodbujal ljudi, da razmišljajo na veliko.
In da je njegov pogled dvignjen in usmerjen v daljavo. "Ko je govoril z menoj, je imel Janez Pavel vedno perspektivo celotnega mojega življenja. Prepričan sem, da je to naravna posledica njegove dolgoletne predanosti univerzi kot kaplanu. Ob neki priložnosti se je ustavil, da bi se pogovarjal z mano. Zanimalo ga je, kako se imam in ali mi je biti švicarski gvardijan zelo všeč ali ne. Povedal sem mu o svojih poklicih in skrbi, ki so bili vsi osredotočeni na kratkoročno obdobje.
Pomagal mi je preiti od kratkoročne vizije k dolgoročni viziji za preostanek življenja. Po Widmerjevih besedah ga je papež vedno spodbujal, naj si prizadeva za višje cilje in naj ne ostaja v povprečju. "Spodbujal me je, da sem razmišljal na veliko.
Popolnoma se je vključil v vsak pogovor
"Vsakič, ko sem govoril z Juan Pablo, Tudi ko sem se le ustavil, da bi pozdravil, mi je dal občutek, da sem razlog, da je zjutraj vstal.
Vrnimo se na Widmerjevo prvo srečanje z novim šefom na božični večer. Widmer priznava, da je bil žalosten in odločen, da bo zapustil službo. Takrat je mislil, da je naredil ogromno napako, ko se je vpisal v švicarsko gardo.
Ko je papež zapustil svoje stanovanje, je lahko preprosto šel mimo. "Vendar ni šel samo mimo. Ustavil se je in spoznal, da sem v težavah in da je pravi razlog za moje okoliščine. Imel je izvrstno sposobnost, da je v pravem trenutku opazil stvari in zaznal prava čustva ljudi, ki jih je srečal."
Janez Pavel je dal ljudem občutek posebnosti, ker je bil navzoč. To je skupna lastnost voditeljev, ki navdihujejo ljudi.
"Ljudje, ki mi povedo, da delajo za navdihujoče vodje, skoraj vedno povedo, da se zaradi svojega šefa počutijo, kot da so v tistem trenutku najpomembnejša oseba v prostoru, in da je njihovemu šefu resnično mar za njihovo dobro počutje.
Na sliki Andreas Widmer pozdravlja takratnega papeža Janeza Pavla II.
Ljudem je pokazal, da verjame vanje.
"John Paul je bolj verjel vame kot jaz vase," je dejal Widmer. "To je okrepilo mojo samozavest in mi omogočilo, da sem dosegel več, kot bi si mislil, da je mogoče. Verjel je vame, še preden sem verjel jaz.
Vodje, ki navdihujejo, verjamejo v ljudi, pogosto celo bolj kot vase in še močneje. Imamo primer milijonov mladih po vsem svetu, katerih samozavest je zrasla, ker jih je Janez Pavel II. navdihnil z vero v njihove potenciale in jim zapustil sporočilo "Ne bojte se".
Na delo je gledal kot na priložnost in ne kot na breme.
Po Widmerjevih besedah "Janez Pavel II. o delu ni govoril kot o bremenu, ampak kot o priložnosti, da postanemo to, k čemur smo poklicani. Trdno je verjel, da je delo kar nas dela resnično človeške.
Janez Pavel je verjel, da z delom ne le "naredimo več"; v svojem encikličnem pismu Laborem Exercens je papež zapisal: "Delo je temeljna razsežnost človekovega bivanja na zemlji."
Praznovali in spodbujali podjetništvo.
Janez Pavel II. je slavil pojav podjetništva, saj je ustvarjanje nečesa iz nič temeljni vidik vsake duhovnosti.
"Tako kot verniki verjamejo v svojega Stvarnika, mora tudi podjetnik verjeti v svojo vizijo, verjeti v sposobnost ekipe, da jo uresniči, in verjeti, da je to, kar želi doseči, močno povezano z nečim večjim od njega."
Janez Pavel II. je Widmerja prepričal, da je podjetništvo odlična pot, na kateri lahko gradi svoje življenje, pot, na kateri lahko uporabi svoje darilaCilj projekta je pomagati otrokom, talentom in idejam, da razvijejo svoj polni potencial in tako sodelujejo pri ustvarjanju.